»Čakam njega, ki ga ni. / In vem, da ga ne bo. / A nočem verjeti. / Prav zato si ga domišljam, / ga nestrpno pričakujem / kot nikogar doslej. / Mogoče je prav, / da nikoli ne prestopi mojega praga, / ker nočem izgubiti edinega, kar imam: to čakanje.«

»Čakanje na pregled je lahko podaljšano za nekaj ur, čeprav je običajno 2,5 ure, se lahko ob takih večerih poveča na več kot 6 ur.«

»Izognili smo se situaciji, da bi podjetniki reševali zagate s pošiljanjem ljudi na zavod za zaposlovanje. S tem je država financirala to obdobje čakanja.«

»Čakanje v vrsti se zdi precej nepomembno – vsi v določenem trenutku, celo večkrat na dan, čakamo.«

»Bi ga lahko obravnavali ne kot izgubljen čas, zapravljen v pričakovanju nečesa, kar želimo doseči, dobiti, kupiti, ampak kot pridobljen čas, čas, ki nam je podarjen?«

»Nenehno sem čakal na odločanje nove komisije.«

»Prijavili smo se na Zavod za gradbeništvo RS, vendar za zdaj od njih še nismo dobili odgovora, čakamo ga pa že dva meseca.«

»Možnosti, da bi z odpuščanji čakali do konca leta, dejansko ni.«

»Veliko izdelkov stoji v delavnici in čaka na obdelavo, da pride njihov čas.«